V pričakovanju čimprejšnjega konca pandemije koronavirusa globalno povpraševanje po črnem zlatu narašča. Po drugi strani, naftne družbe ne sledijo trend in nasprotno napovedujejo zmanjšanje proizvodnje soočene z globalnim “zelenim gibanjem”.

Torek, postavlja se vprašanje ali se je naftna era bliža koncu in je rastoča cena sodčka nafte lep pokazatelj tega?

Ameriška investicijska banka Goldman Sachs ocenjuje, da bi cena sodčka lahko dosegla vrednost 100 dolarjev do konca leta, kar se je nazadnje zgodilo leta 2014.

Ta skok je za pričakovati zaradi več vidnih znakov hitre rasti povpraševanja po nafti in njenih derivatih to pomlad – masovnim cepljenjem, rastjo ekonomske aktivnosti v več prezadolženih državah in povratkom turističnih potovanj širom sveta.

Istočasno velike naftne družbe zatrjujejo, da obstajajo sistemski razlogi za rast vrednosti nafte v tem desetletju. Razlog je preprost in se postavlja kot globalni družbeni imperativ - zmanjšanje emisij ogljika.

IEA (Mednarodna agencija za energetiko) je napovedala, da bo “po svetu potrebno mnogo več nafte kot dovoljuje kartel OPEC+ ob predpostavki, da se globalno povpraševanje vrača na raven pred izbruhom pandemije”. A je nato spomladi OPEC+ presenetil z odločitvijo, da ohrani svoje ravni črpanja na dozdajšnjem nivoju do aprila 2022, in bo na ta način na trgu odvzel skoraj šest milijonov sodov dnevno proizvedene nafte.

Savdska Arabija in Rusija sta že napovedali, da bosta vzporedno delovali na dveh področjih: prihodnjih investicijah v naftno industrijo ter proizvodnji naravnega in utekočinjenega plina ter obnovljivih virov energije.

6 držav je v svojo zakonodajo že sprejelo zaveze po ogljično nevtralni družbi, te so: Švedska, Danska, Francija, Madžarska, Nova Zelandija in Združeno Kraljestvo. Še nekaj držav je v postopku sprejemanja tovrstnih (nad)nacionalnih zavez – Kanada, Južna Koreja ter celotna Evropska Unija.

Zavedanje ljudi o vse večji grožnji globalnega onesnaževanja narašča. Zdi se, da obstaja globalno strinjanje o tem, da je treba čim prej začeti intenzivno delovanje na področju zelenih politik in nadalje razvijati tehnologijo, ki bo lahko v celoti nadomestila uporabo nafte in naftnih derivatov, da bi do leta 2050 dosegli ničelne emisije škodljivih plinov.