S počasnim zaključevanjem poglavja pandemije covid-19 v razvitem svetu se začenjajo vse jasneje kazati tveganja, ki so posledica slabše gospodarske aktivnosti zaradi korone. Eno od teh tveganj je naraščajoča inflacija.

Višja inflacija predvsem regresivno učinkuje na družine z nižjimi dohodki in starejše ljudi z nižjimi pokojninami. Če cene rasejo hitreje od plač, se realni prihodki močno znižajo.

Visoka inflacija prav tako lahko privede do višjih stroškov pri posojilih za podjetja in potrošnike, saj se finančni trgi želijo zavarovati pred naraščajočimi cenami in povečati stroške zadolževanja tako za kratkoročna kot tudi za dolgoročna zadolževanja.

Seveda določena stopnja inflacije ni nujno slaba. Ocenjuje se, da počasno in stabilno višanje ravni cen ohranja podjetja dobičkonosna in potrošnikom preprečuje, da bi pred nakupom čakali na nižje cene.

Vendar je pretirano tiskanje denarja, zlasti v ZDA, povzročilo vse večjo zaskrbljenost, da bi lahko stopnja inflacije ušla izpod nadzora, kar bi imelo uničujoče učinke na gospodarstva po vsem svetu.

Aprila so se cene življenjskih potrebščin v ZDA na letni ravni zvišale za 4,2%, maja pa še za 0,8%. Cene so se že doslej zvišale skoraj toliko, kot so vodilni v Zveznih rezervah (Fed) predvideli, da se bodo v obdobju do konca koledarskega leta.

Če inflacija ostane visoka, Fed verjetno ne bo imel druge izbire, kot da jo skuša nadzorovati z zvišanjem obrestnih mer. Te  lahko nato močno vplivajo na tečaj dolarja glede na druge valute.

Čeprav je možno, da bi to zvišanje obrestnih mer lahko pozitivno vplivalo na gospodarstvo, se tokom zgodovine to ni pokazala kot pozitivno za prihodnji razvoj dogodkov. Vsakokrat, ko je Fed dovolj močno pritisnil na zavore, da je upočasnil rast, je gospodarstvo padlo v recesijo.

Ker pa se paketi spodbud odpravljajo in se življenje počasi vrača v stare tirnice, ko gre pandemija v razvitem svetu počasi h koncu, se nadejamo normalizacije stopnje inflacije, da bi se izognili mračnemu scenariju.